Sudan potrebuje pomoč

Desetletja vojn, groze in trpljenja

Predstavljajte si, da od kar pomnite okoli vas ni ničesar, razen vojn in nasilja. Ničesar nimate. Ne vode, ne hrane, ne šol, ne bolnišnic ... Na vsakem koraku na vas prežijo nevarnosti. Napadi, posilstva, ugrabitve, umori ... so pogosta stalnica. Nikomur ni prizanešeno. Tako nesrečo je imela že tvoja sestrica, mama, oče ter večina prijateljev in sorodnikov. Povsod se širi le vonj po žalosti, obupu in strahu.

In ti ne moreš narediti nič. Čisto nič. Majhen človek si. Proti oboroženim kriminalcem. Ne moreš se upreti, tudi povedati ne moreš nikomur. Komu pa? Državnim veljakom že ne, saj pogosto napada prav državna vojska. Džandžavidi zaradi nečloveškega nasilja predstavljajo strah in trepet.

V takšnih nemirnih in nevarnih razmerah živijo stara sudanska plemena že desetletja. Strah in negotovost prežema generacijo za generacijo. Vsak dan je boj za preživetje. A staroselci se ne dajo. Vztrajajo in se borijo. Ker vedo, da imajo pravico živeti.

Po veliki pozornosti, ki je je bil Sudan deležen pred leti, je zdaj mednarodna skupnost nanj skoraj pozabila, čeprav se grozodejstva nadaljujejo. Zato žal premalo poznamo zgodbo krvave vode, krvavih rudnin in krvave nafte v Sudanu. Ne zavedamo se, da je v sudansko nafto primešana kri nedolžnih otrok in žensk.

Hvala, ker slišite trpljenje Sudancev in jim želite pomagati.

Hvala, ker ste del gibanja, ki pomaga reševati življenja.

Zakaj Sudan?

Rezultati naših prizadevanj