Nuba pomeni v starem egipčanskem jeziku suženj. Nubske gore so gore sužnjev, kamor so vso zgodovino od pamtiveka potovale karavane lovcev na sužnje lovit najbolj krepke in zdrave Afričane.
Nubske gore so kamniti otoki sredi morja savan pod južnim robom največje puščave na Zemlji - Sahare in največjimi močvirji Sudd - južno ob Nilu. Divje razmetane gmote rdečega granita privlačijo dež in hranijo vodo tudi v najbolj žejnih časih. Črna puhlica med skalami je izredno plodna in omogoča pridelovanje sirka več kot petdesetim afriškim plemenom, ki so pribežala v te naravne trdnjave pred lovci na sužnje s širšega prostora osrednje Afrike. Daleč od pozornosti sveta in v skoraj popolni izolaciji so domačini do danes ohranili način življenja in vrednote, ki so izginile praktično povsod drugod po planetu.
Toda danes prevzemajo suženjsko delo stroji, zato fizični sužnji niso več potrebni. Današnji imperiji lovijo predvsem naravne vire - vodo, dobro zemljo in minerale, kot so zlato, uran in seveda nafta, ki jo je leta 1978 sto kilometrov južno od gora odkrila ameriška naftna korporacija Chevron.
Vojno za nadzor naravnih virov, ki je izbruhnila med arabskimi in afriškimi ljudstvi v Sudanu pet let pozneje, leta 1983, vodijo korporacije s štabi na zahodu in vzhodu planeta. V strategiji »ubij sužnja s sužnjem« pa utrpijo največjo škodo staroselski Afričani na obeh straneh meje, med tem, kar je ostalo od starega Sudana, in leta 2011 odcepljeno novo državo Republiko Južni Sudan.