http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2011/jun/12/fighting-sudan-border-unravel-peace-process
guardian.co.uk, nedelja, 12. junij 2011, 12.59 BST
Medtem ko je Južni Sudan tik pred tem, da postane neodvisen, se je na spornih obmejnih območjih začel širiti nov val spopadov in razseljevanja.
Severna vlada v Kartumu je odločena, da bo s silo zavladala po celotni državi s prepričanjem, da Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA) ne bo ogrozila odcepitve južnega dela države z vojaškim odzivom. Če Varnostni svet ZN ne bo takoj odločno ukrepal, bomo lahko ponovno priča množičnemu razseljevanju, značilnem za Darfur, in prekinitvi mirovnega proces.
Sudanski mirovni dogovor, ki poteče 9. julija, na dan uradne odcepitve južne regije, se imenuje celoviti mirovni sporazum (CPA), saj naj bi našel rešitev za vse konflikte v državi, ne le za končanje vojne na jugu.
Poleg omogočanja januarskega referenduma o neodvisnosti prebivalcem sudanskega juga so bili sprejeti še posebni protokoli o treh »spornih območjih«, ki se razprostirajo na novi meji: Abdžei, Južni Kordofan in Modri Nil.
Pretežno jih poseljujejo afriška plemena, ki se zavzemajo za neodvisnost juga in ki so podpirala SPLA med vojno. Za prebivalce province Abdžei je bil organiziran referendum o priključitvi k jugu, medtem ko je bilo za prebivalce Južnega Kordofana in Modrega Nila organizirano le slabo izvedeno »ljudsko posvetovanje« o njihovem prihodnjem statusu. Noben vidik CPA še ni bil izveden.
Čeprav je referendum na jugu potekal bolje, kot je bilo pričakovano, in je več kot 98 % južnih prebivalcev glasovalo za miroljubno odcepitev, se je stanje na spornih območjih poslabšalo in prejšnji mesec doseglo vrhunec z napadom oboroženih sil Severnega Sudana na Abdžei in z razseljevanjem domorodnega prebivalstva Ngok Dinkas. Po ocenah ZN je iz Abdžeia zbežalo okoli 100,000 ljudi.
Prejšnji teden je Varnostni svet zahteval umik sudanske vojske, vendar Kartum tega ni upošteval, zato se sedaj konflikt širi po spornih območjih v tej regiji, pri čemer prihaja do bojev v prestolnici Južnega Kordofana Kadugli, letala vojske Severnega Sudana pa so bombardirala sosednje gorovje Nuba in položaje SPLA južno od meje.
John Ashworth iz Sudanskega ekumenskega foruma je dejal: »Vojaške aktivnosti (sudanske vojske) v Južnem Kordofanu so čedalje bolj podobne etničnemu čiščenju in vzbujajo strah, da se bo ponovil genocid iz gorovja Nuba na začetku 1990. let... Vojaška okupacija Abdžeia je bila relativno lahka, kar pa za gorovje Nuba in Modri Nil ne bi mogli reči. V Južnem Kordofanu že prihaja do hudih spopadov, v katerih bojna letala in letala tipa Antonov bombardirajo vasi.«
Obe provinci imata domorodne bojevnike z izkušnjami v več let trajajočem gverilskem vojskovanju na domačem ozemlju, ki so pripravljeni braniti svoje domove.
SPLA ima okoli 40,000 vojakov severno od meje, ki prihajajo iz Južnega Kordofana in Modrega Nila. Po okupaciji province Abdžei prejšnji mesec je vlada iz Kartuma dala ultimat, da morajo biti te sile premeščene na jug pred mesecem junijem. Ko je rok potekel, se jim je severna vojska začela približevati.
Južni Kordofan je ključnega pomena za Kartum: ne le, da je bil ključno bojišče zadnje državljanske vojne in da meji na Abdžei, Darfur in nedoločeno mejo z Južnim Sudanom, ampak se na njegovem ozemlju nahajajo vsa nahajališča nafte v Severnem Sudanu.
Od izbruha spopadov so ZN in nevladne organizacije morali evakuirati osebje iz Kaduglija, tisoče prebivalcev pa se je pognalo v beg. Okoli 10,000 jih je poiskalo zavetje blizu zgradbe ZN pred Kaduglijem.
Težave so se začele po guvernerskih volitvah v Južnem Kordofanu, na katerih je zmagal Ahmed Mohammed Haroun iz vladajoče Nacionalne kongresne stranke, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče obtožilo, da naj bi bil odgovoren za grozote v Darfurju. Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM) ni hotelo sprejeti rezultata volitev, saj so trdili, da so bili prirejeni.
Kandidat SPLM, namestnik guvernerja generalpodpolkovnik Abdelaziz Adam al-Hilu, ki je vodil sile SPLA v Južnem Kordofanu pred podpisom sporazuma o prekinitvi ognja v gorovju Nuba januarja leta 2002 pod okriljem Švice, je z veliko svojih vojakov pobegnil iz Kaduglija.
SPLM opozarja, da egipčanski kontingent mirovnikov ZN v Južnem Kordofanu ni zaščitil civilistov, kar se je po priznanju ZN zgodilo tudi pri zambijskem kontingentu v Abdžeiu. Zato SPLM poziva Varnostni svet ZN, da »spremeni mandat iz 6. poglavja v mandat iz 7. poglavja, zamenja egipčanske sile, razglasi območje prepovedi poletov ter prisili severne sile in milico, da nemudoma zapustijo to regijo«.
Suleiman Musa Rahhal iz organizacije za pravice ljudstva Nuba (Nuba Survival) je dejal: »Harouna išče Mednarodno kazensko sodišče zaradi genocida v Darfurju, odgovoren pa je bil tudi za veliko grozot v gorovju Nuba iz prejšnje vojne. Sedaj se zgodba ponavlja. Tako CPA kot mednarodna skupnost sta pozabila na Nube. Če se Varnostni svet ne bo odločno odzval, se lahko ponovi Darfur.«