Ko se vozim z avtom, včasih med brnenjem motorja zaslišim krike otrok. Ko odprem pipo, se mi zdi, da med curki vode vidim kri, v kateri prepoznam kri pobitih žena, ki sem jih videl umreti. Ko gledam pse na vrvici med sprehodom z njihovimi gospodarji po zelenih travnikih pod Alpami, naenkrat zagledam črne sužnje na verigah onkraj obale našega morja … In začutim prekletstvo, ki čaka vse nas, ki za svoje pse in mačke skrbimo bolje kot za nedolžne soljudi - ki so se zaradi globalne podganje dirke za nadzor nad naravnimi viri in vodo … znašli v najhujši humanitarni krizi na planetu.
Toda hkrati čutim, da imamo še vedno nekaj časa. Še lahko pomagamo preživeti nedolžnim na žrtveniku sveta, preden na njem končamo tudi sami. Še lahko preprečimo novo svetovno ubijanje. Prosim vas, sodelujte. Prosim vas, prispevajte po svojih močeh.
Tomo Križnar
http://www.tomokriznar.com/tomokriznar.html