NUDE – No more war
NUDE – No more war, Novi singel skupine NUDE
Kot zadnji s plošče Sedem svetov je pred nami prvi singel skupine NUDE v angleškem jeziku, angažirana pesem s protivojno tematiko, No more war. Avtor besedila je Boštjan Dermol, avtor glasbe Teodor Amanović, aranžma skupina NUDE.
Režija in montaža Peter Braatz, Belafilm, kamera Gašper Gorenak, post produkcija Luka Umek. Videospot vsebuje posnetke, ki jih je ovekovečil Tomo Križnar na svoji misiji v Darfurju v letih 2005 in 2006, del pa je novejših iz leta 2009, ko sta s Klemenom Miheličem, ustanoviteljem dobrodelne funacije H.O.P.E. ,v Darfurju razdeljevala spletne kamere, ki so pomembno zmanjšale nasilje nad avtohtonim prebivalstvom, posebej nad ženskami in otroci.
Skupina NUDE www.nudeband.com je na slovenski sceni aktivna že skoraj 18 let in velja za eno najuspešnejših skupin, izdali so že sedem albumov, zadnjega NUDE live letos maja. Za svoje delovanje je prejela zlato in srebrno ploščo ter Viktorja za glasbo v letu 2000. Že vse svoje delovanje se udejstvuje tudi dobrodelno. Tako so nastopili na več deset dobrodelnih koncertih, med drugim tudi Unicef in v podporo za pravice ljudem z Aidsem. V lanskem letu so ob predstavitvi spota Zavpij na glas organizirali dobrodelni bowling, katerega izkupiček je šel v celoti za pomoč družini iz okolice Laškega, ki jim je v lanskem letu pogorela hiša.
Redno se udeležujejo Andrejevega koncerta za destigmatizacijo depresije in so tudi letos nastopili v Kopru, pred kratkim pa so nastopili tudi na dobrodelnem koncertu “Podari upanje” v Celju, kjer so donatorji zbrali 3.000 EUR, ki so jih namenili mali Emi, ki boleha za apert sindromom ter gibalno oviranim otrokom iz OŠ Glazija iz Celja.
Sami pravijo, da radi nastopajo tudi dobrodelno, a na ta način prispevajo le k tistim prireditvam, ki imajo jasen namen in so sredstva zbirana neprofesionalno ter so v celoti namenjena pomoči potrebnim. Menijo, da razni koncerti »ala proti drogam«, kjer je več nastopajočih kot obiskovalcev, ne dosežejo namena.
Tomo Križnar je svetovni popotnik in ikona slovenskega aktivizma www.tomokriznar.com . Vsi se spominjamo novic, ko je kot posebni odposlanec pokojnega predsednika Janeza Drnovška poročal iz provinc Darfurja in poizkušal doseči, da bi različne frakcije upornikov sedle za pogajalsko mizo s Sudansko vlado in na ta način prekinil trpljenje predvsem Darfurskega prebivalstva. Delno mu je to uspelo, vendar ga je vlada v Kartumu potem tudi aretirala in ga kasneje ob intenzivni slovenski diplomatski aktivnosti sicer vendarle izpustila, a izgnala iz Sudana.
Kljub temu mu je uspelo s pomočjo lokalnih Darfurskih aktivistov ohraniti filmski material, ki ga je potem zbral in s pomočjo režiserke Maje Weiss, www.belafilm.si v letu 2008 končal celovečerni film Dar fur – vojna za vodo. Pred tedni je izšel tudi DVD s filmom. Film je bil večkrat nagrajen, tudi mednarodno, letos maja, pa je delegacija, v kateri so bili tudi Tomo Križnar in posebni humanitarni koordinator s strani uporniških frakcij iz Sudana, Suleiman Jamous, predstavljala tekočo problematiko v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Pesem No more war je namenjena podpori naporom Toma Križnarja in dobrodelni fundaciji H.O.P.E. www.hope.si v okviru katere se zbirajo sredstva za nakup še večjega števila spletnih kamer, ki na terenu v Darfurju dosegajo zelo dobre rezultate v zaščiti najbolj ranljivega dela prebivalstva – žensk in otrok. Sistem deluje kot nek mobilni video nadzor in proti nasilniškim skupinam deluje predvsem odvračalno. Namen akcije je nakup večjega števila kamer, ki bi jih lahko razdelili na širšem območju Darfurja in Sudana ter s tem preprečevati nasilje na širšem območju te konfliktne države. V okviru H.O.P.E. poteka tudi akcija zbiranja sredstev za vrtalno napravo za iskanje vode in vrtanje vodnih vrtin v Sudanu, kjer je pomanjkanje vode poleg varnosti glavni problem.
SMS donacije za nakup vrtalne naprave za vodo v Darfurju.
Pošljite SMS s ključno besedo DARFUR na 1919 in prispevali boste 1 EUR.
NUDE o povezavi sodobnega zahodnega sveta s problemi v Darfurju in drugje v Svetu, pravijo nalednje:
»Živimo v obdobju negotovosti, gospodarskih kriz, klimatskih sprememb, neprestanih vojn in terorizma, ubijanje je postalo del našega vsakdana, poročila in mediji le redko poročajo in prenašajo "dobre" novice, pozitivne stvari, ki vzpodbujajo in navdihujejo ljudi. Lažje, veliko lažje jih je držati v krču, v strahu, najbolje pred zunanjim, nevidnim in posplošenim sovražnikom, katerega etiketirajo bodisi z veroizpovedjo, barvo kože, spolno in politično usmerjenostjo, ki nima imena in obraza, temveč je pojmoven. Vojna je postala glavno gonilo gospodarskega napredka stagnirajočih ekonomij, ubijanje pa nekaj kar je uro vožnje stran od vsakega doma. Zdi se, da smo na slike mrtvih, prizore v medijih, popolnoma navajeni, da smo kot civilizacija otopeli, da nas skrb do sočloveka, kjerkoli ta je na širnem planetu, niti ne gane, saj da imamo svojih skrbi dovolj. Tako govorimo o širšem, pandemskem in globalnem razpadu družbenih vrednot, civilizacijskih postulatov in temeljev sobivanja, o tem, da nas edina distinkcija, po kateri se ločimo od ostalih živih bitij planeta, vztrajno a zagotovo zapušča.
Skladba "No more war" in tudi njena vizualizacija opozarjata na to, da so spremembe nujne, da je potrebno začeti takoj, da se zgodovina ponavlja in da smo v obdobju krize, tako ekonomske kakor tudi civilizacijske. Opozarjamo, da se Darfur lahko zgodi že danes ali jutri čisto blizu nas, nas prizadane neposredno, medtem, ko problema in ubijanja v Darfurju samem nismo rešili ali še huje - zanj ne iščemo rešitev, ker se preprosto ekonomsko ne splača. Odnos gledalca/poslušalca do ubijanja in bede ljudi, s katerimi delimo planet Zemlja je ta, ki se mora nujno spremeniti. Ne samo kot nelagodje, ki ga čutimo ob pogledu na te strašne prizore, temveč v empatiji in pripravljenosti na pomoč ljudem, ki jih ne poznamo, a so vendar naši bratje, naše sestre. Skrb za druge, filantropija, kot skrb zase in v lastnih zadevah, nesebična pomoč tistim v stiski, tistim, ki so pomoči potrebni, tistim najbolj ranljivim, ki sami nimajo možnosti preživetja. Tako se kaže stopnja evolucije moderne civilizacije, na pa morilski modeli vojn in kovanja dobička iz ubijanja, lastninjenja ekonomskih in naravnih virov ter kovanja dobička s prizori trupel in umirajočih, trpečih posameznikov in narodov.
Hkrati posnetki ponujajo čistost in odprtost lepot Darfurja, predsvem v obliki podob in barvitosti pokrajine in prebivalstva, ki s svojim vztrajanjem v za človeka nevzdržnih razmerah dokazujejo, da se medčloveška ljubezen in dobra volja vendarle lahko upreta tudi najstrašnejšim preizkušnjam.«