Danes ljudje skoraj ne nosimo več krzna, ker se zavedamo, koliko morajo pretrpeti živali, da nam je toplo. Dovolj nam je bilo prizorov s trpečimi bitji in počasi smo se začeli odpovedovati udobju ter razkazovanju finančnih zmožnosti.
Kruto ubijanje kitov in tjulnjev smo že neštetokrat obsodili, vendar bomo morali vložiti še veliko naporov, da se bo kaj spremenilo.
Ljudje postajamo vegetarijanci, ker se zavedamo, da živali neizmerno trpijo, preden se znajdejo na naših krožnikih.
Zaščitili smo tisoče, sto tisoče rastlinskih in živalskih vrst po vsem svetu. Ustanovili smo številna društva za zaščito ogroženih ali redkih živalskih in rastlinskih vrst. Do koder sežeta človeška domišljija in iznajdljivost, srečujemo društva, ki se borijo za obstoj redkih vrst. Nisem povsem prepričan, ampak verjetno smo zaščitili tudi podvodne gorske marjetice z rožnatim pridihom...
Milijarde evrov namenimo za razvoj gensko spremenjenih rastlin, hitro rastočih piščancev ter ostalih zrezkov, tablet in dodatkov, ki jih narava nikoli ni poznala in prinašajo le dobiček posameznikom, ostalim pa nove bolezni. Izmišljamo si umetne bolezni in pandemije, da bi prinesle vrtoglave dobičke redkim izbrancem.
Medtem pa po svetu, v Afganistanu, Iraku, Somaliji, Sudanu, Kongu in mnogih drugih državah, še posebej pa v sudanski pokrajini Darfur, vsak dan umirajo nedolžni otroci in ženske. Ne poznamo darfurske zgodbe, skoraj nič ne vemo o življenju in trpljenju ljudi. Mnogi niti ne vedo, da je Darfur, ki je velik kot Francija, pokrajina v Sudanu. A nad njegovimi prebivalci izvajajo tihi genocid, saj "velike sile" potrebujejo nafto in rudnine ter s tem povezane megalomanske zaslužke, da podaljšajo svoj vsiljeni primat. Umetno ustvarjeni pohlep prebivalstva v razvitem svetu pa jim pri tem nevede daje vso podporo. Vsi jih podpiramo, ko zavedeni in zapeljani igramo potrošniško igro in kopičimo nekaj, česar v resnici ne potrebujemo in si ne želimo.
Vsi poznamo zgodbo krvavih diamantov, zlata in drugih dragih rudnin. Trudimo se ustaviti to neizmerno izkoriščanje in prav je tako. Žal pa ne poznamo zgodbe krvave vode, krvavih rudnin in krvave nafte v Sudanu. Ne zavedamo se, da je v sudansko nafto primešana kri otrok in žensk. Ne zavedamo se, da so otroci in ženske le kolateralna škoda naših pohlepov. Da so jih "veliki" ničkolikokrat že prodali, da jih bodo še naprej prodajali med seboj, vse dokler človeške zaloge ne bodo pošle. Zelo kmalu bo ostalo samo še nekaj zadnjih primerkov, ki jih bodo s hiper popustom prodali v pozabo. Hollywood pa bo posnel film "The Last of the Darfurian" in vsi bomo občudovali prekrasno darfursko glasbo, ne da bi se zavedali, da so jo nekoč ustvarili lepi staroselci Darfurja.
Globoko sem počaščen, da sem se lahko s Tomom Križnarjem podal v prelepi svet Darfurja ter s čudovitimi ljudmi preživel nekaj tednov in delil z njimi kruto usodo. Hvaležen sem za vsak trenutek, ki smo ga skupaj preživeli. Žal pa se bojim, da sem vse to mogel doživeti le enkrat, ker brez hitrega ukrepanja svetovne javnosti v Darfurju staroselcev ne bo več in se ne bom mogel več vrniti mednje. Tam bodo druga ljudstva, ki jih danes izkoriščajo za iztrebljanje darfurcev, a kmalu bo tudi njih svetovna politika enako kot darfurce postavila pred zid in iztrebila...
Da preprečimo najhujše, se nas je nekaj "malih ljudi" odločilo ustanoviti humanitarno ustanovo. Zagnali smo se v srce problema in dosegli "nemogoče". S pomočjo mini kamer smo ustavili posilstva in nasilje nad darfurskimi otroki in ženskami v velikem delu pokrajine. V ogromnem problemu je to le majhna zmaga. Zato se zdaj trudimo zagotoviti varen dostop do vode za darfursko prebivalstvo. Do nedavnega so ponoči lahko razmeroma varno prišli do nje, a kaj, ko je sudanska vlada uvedla novo taktiko in vodne vire bombardira tudi ponoči. Da bi ljudje brez težav dostopali do vode, potrebujejo vrtalno napravo, s katero bi uredili nove vodnjake.
Če vam je naš namen blizu, vas v imenu darfurcev prosimo, da se nam pridružite. Ni tako zelo pomembno, koliko lahko finančno prispevate, bolj je pomembno, koliko se nas bo uprlo genocidu in iztrebljanju nedolžnih ljudi. Lahko priložite en sam evro, morda dva ali celo več, ali pa pomagate pri kateri od aktivnosti. Veseli bomo vsake vaše pomoči! Nedolžnim ljudem, ki izgubljajo glas v kriku na pomoč, smo zadnje upanje za preživetje.
Klemen Mihelič
Soustanovitelj Humanitarne ustanove H.O.P.E.